Utrinki s četrtega Pislakovega dneva

V soboto, 25. februarja, se je v prostorih Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije v Ljubljani odvil že četrti znanstveni simpozij, ki ga organizira Strokovno združenje profesionalnih čebelarjev. Simpozij je poimenovan po pokojnem slovenskem velečebelarju Janku Pislaku, ki je bil utemeljitelj profesionalnega čebelarstva v Sloveniji in je oral ledino na mnogih področjih. Simpozij je z izredno zanimivimi in aktualnimi temami pritegnil skoraj 200 čebelarjev, ki so napolnili dvorano Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

Z najnovejšimi znanji do uspešnega čebelarjenja

V uvodnih pozdravih je predsednica združenja mag. Urška Intihar poudarila, da je bila hrana od nekdaj dobrina strateškega pomena, v zadnjem letu še toliko bolj! Samooskrba v naši državi pa marsikje šepa, tudi na področju čebeljih pridelkov. Takšni simpoziji pa so odlična priložnost za pridobivanje novih znanj, za povezovanje in sodelovanje, ki bodo v prihodnosti pripomogli k lažjemu obvladovanju izzivov, s katerimi se trenutno soočajo čebelarji, deloma pa tudi kmetje iz drugih kmetijskih panog.

Janez Pirc, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je poudaril, da je pomembno dobro sodelovanje med zbornico in čebelarji, saj pri njih delajo strokovnjaki, ki lahko uspešno svetujejo tudi čebelarjem. Dodal je, da so kmetje in čebelarji tisti, ki skrbijo za naravo, saj za njo in živali skrbijo s srcem. V strokovnem odboru KGZS je tudi predstavnik čebelarjev Miha Metelko, ki je glavni motor dela na področju čebelarstva v zbornici.

Marija Sivec, aktivna čebelarka in podpredsednica Čebelarske zveze Slovenije je omenila, da danes v dvorani sedi smetana slovenskega čebelarstva, tisti, ki so dojeli pomen stalnega izobraževanja in s tem napredka v delu s čebelami. Veliki čebelarji so gonilo napredka in zato je pomembno, da sledijo novostim na področju čebelarjenja.

Direktorica podjetja Medex Aleša Mižigoj se je prav tako dotaknila pereče teme, sprememb v naravi, ki so predvsem v Evropi zelo velike in občutne. Medex v prihodnjem letu praznuje 70 let delovanja in tudi sami intenzivno raziskujejo in opazujejo te spremembe, zato jo veseli, da v dvorani vidi toliko čebelarjev, ki so željni novih znanj.

Na simpoziju pa sta bila prisotna tudi predstavnika politike, poslanec v državnem zboru Lenart Žavbi, ki je omenil, da so čebele in čebelarstvo del slovenske identitete ter, da se problemov na tem področju zavedajo tudi poslanci in vlada. Poudaril je da imajo čebelarji v obojih sogovornika in da bi želel, da je dialog med njimi iz meseca v mesec boljši in plodnejši. Tako se bomo lažje spopadali s spremembami na področju biološke pa tudi ekonomske krize.

Uroš Zgonec z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je predstavil nekaj glavnih poudarkov iz Strateškega načrta skupne kmetijske politike, ki je bil sprejet lani in uredbe iz letošnjega leta, ki bo osnova za razpise. Čebelarjem prinaša novosti predvsem na področju trajnostne pridelave hrane in samooskrbe. Vanj so zajeta vsa gospodarstva, ne glede na velikost in tržno usmerjenost. Potrebno je povečati konkurenčnost, posvetiti pozornost ohranjanju krajine in podnebnim spremembam, zelo pomembno pa je tudi prenašanje znanja na mlajše generacije in zagotavljanje kakovosti hrane. Za čebelarski sektor je v petih letih v prvem stebru (za sektorske intervencije) zagotovljeno skoraj 6,5 milijonov evrov. Ključna ugotovitev je, da je prenaseljenost s čebelami prevelika in da bi bilo potrebno zagotoviti bolj kvalitetno pašo ter dvigniti splošno kvaliteto čebelarjenja na vseh področjih, tako pri kadrih kot tudi prenosu znanja na mlajše. Tudi pogoji razpisov so se spremenili, predvsem pri osnovi za sofinanciranje opreme za čebelarje.

Po uvodnih pozdravih sta v dopoldanskem delu nastopila doc. dr. Janez Prešeren iz Kmetijskega inštituta Slovenije, ki je spregovoril o selekcijskih programih. Čebelarji in strokovnjaki bi želeli zagotoviti poznavanje družinskega debla čebel, torej katero matico so oplodili kateri troti.

Zaenkrat pri nas poznamo 3 načine oploditev:

• Ko ne poznamo porekla matice in trotov
• Ko poznamo poreklo matico in ne poznamo trotov
• Ko poznamo poreklo matice in trotov, ki so jo oplodili.

Za ta tretji način je potrebno postaviti plemenilno postajo, ki je zaščitena pred zunanjimi vplivi, kar pa je v Sloveniji zaradi prenaseljenosti zelo težko. Postopek znanih staršev bi lahko zagotovili z zapiranjem plemenilčkov in zakasnjenim izpuščanjem matic in trotov. Tako bi zagotovili minimalne vplive iz okolja, saj so se matice in troti iz sosednjih panjev že vrnili v panje. Poskusi so pokazali, da je metoda uspešna v 85-90 % primerov. Tako bi lahko zagotovili napredek pri selekciji čebel in zagotovili vzrejo močnih in zdravih čebeljih družin. Negativna stran tega postopka je možnost nekaj manjše oploditve čebel, predvsem pri slabših vremenskih pogojih.

Osrednji predavatelj na letošnjem Pislakovem dnevu je bil Randy Oliver, ki je v prvem delu predavanja govoril o pomembnosti natančne in pazljive kontrole Varoje oziroma števila pršic v panju. Najnatančnejši test števila, ki ga je predstavil, je z alkoholom, negativna stran tega testa pa je, da ubijemo vse čebele, ki jih testiramo. Pri nas je v uporabi bolj humana metoda, ki pa obenem ni tako natančna, ko test naredimo s posipanjem s sladkorjem. Na njegovi spletni strani https://scientificbeekeeping.com/ je brezplačno na voljo kalkulator, v katerega vstavljaš ugotovljeno število varoj in potem lahko izračunaš kdaj bo potrebno čebele tretirati, da bodo lahko uspešno prezimile. Seveda je potrebno vnašati tudi reinvazije oziroma vpliv okolja, kar je spremenljivka, ki prav tako spreminja rezultat. Randy prisega na tretmaje z bolj naravnimi substancami, ki sicer mogoče niso tako uspešne kot druga farmacevtska sredstva, vendar lahko zagotovijo odlične rezultate predvsem pri natančni kontroli in pravočasnem tretmaju.

Del prvega in drugega predavanja je bil namenjen tudi uporabi oxalne kisline in načinom njene aplikacije v panje. Odlični rezultati so se pokazali pri aplikaciji z uporabo glicerola, ki ga čebele ne zaužijejo tako kot katere sladke sestavine in s tem zagotovimo daljšo obstojnost in učinkovitost, tudi neodvisno od vremena. Dosti časa je namenil raziskavam kako dolgo pravzaprav deluje kislina, zato je izvajal titracije vsak dan na nekaj ur in ugotavljal kako dolgo je kislina aktivna na čebelah. Ugotovil je, da je kislina lahko aktivna do 25 dni, seveda odvisno od nekaterih spremenljivk, ki jih je treba upoštevati.

Zaradi klimatskih sprememb in pomanjkanja cvetnega prahu so čebelarji, ki želijo močne družine, primorani dodatno hraniti oziroma čebelam zagotoviti zadosti proteinov. Randy Oliver je predstavil primer iz Kalifornije, kjer pričenjajo s hranjenjem že v novembru, ko postavijo čebelnjake v nasade mandljev, ki cvetijo v tem času. Na tržišču obstaja več pripravkov krmnih mešanic, ki jih je Oliver testiral na čebelah. Rezultati so pokazali, da so mešanice s 15-20 odstotki cvetnega prahu najuspešnejše, če pa je bil v hrano dodan tudi Timol, pa čebele niso jedle, saj se je pokazalo, da čebele ne marajo eteričnih olj. Zagovarja tudi tezo, da morajo biti v prehrani popolnoma uravnotežene esencialne aminokisline in zato je na svoji spletni strani objavil kalkulator sestavin, da si lahko čebelarji sestavijo optimalno prehransko mešanico.

Prof. dr. Ivana Tlak Gajger z Veterinarske fakultete Univerze v Zagrebu je svoje predavanje namenila klimatskim spremembam ter stresu pri čebelah in vplivu teh faktorjev na imunost čebel. Parametre, ki jih je predstavila, je v času merjenja primerjala tudi z rezultati drugih strokovnjakov. Uporabljala je metodo merjenja debeline peritrofične membrane v času velikega stresa pri čebelah (varoja, nosema sp., pomanjkanje hrane …) in vpliv dodajanja probiotikov na membrano. Ugotovila je, da z dodajanjem peptidov in probiotikov z zdravimi kulturami bakterij iz čebeljega črevesja lahko dosežemo odlične rezultate pri dvigu imunosti čebel, tudi ko so pod stresom. Peritrofična membrana nam zagotavlja, da patogeni ne morejo prodreti v čebelo tudi ob pomanjkanju hrane recimo. Raziskave so pokazale, da probiotiki, ki so namenjeni ljudem in drugim živalim pri čebelah ne delujejo.

Simpozij se je zaključil v poznopopoldanskih urah s povabilom na predavanje Randya Oliverja v ponedeljek, 27. 02. na Kmetijskem inštitutu Slovenije in seveda na 5. Pislakov dan leta 2024.