Boli me, ko vidim, kako čebele trpijo zaradi našega ravnanja

 

»Naš glavni namen ob ustanovitvi združenja je bil in je še vedno ukvarjanje s težavami čebelarjev, kot so čebelje bolezni, klimatske spremembe in z njimi povezana problematika izkoriščanja pašnih virov. Čas je, da se začnemo aktivno ukvarjati z iskanjem rešitev za omenjene probleme, predvsem za zatiranje varoze, največje sovražnice čebel. Boli me, ko vidim, kako čebele trpijo zaradi našega ravnanja,« je povedal Boris Seražin, predsednik Strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev, po okriljem katerega je potekal Pislakov dan.

 

Na okrogli mizi, ki je bila v okviru prvega letnega srečanja združenja, je predsednik združenja skupaj z Lojzetom Peterletom, poslancem Evropskega parlamenta, Boštjanom Nočem, predsednikom Čebelarske zveze Slovenije in Rokom Terkajem-Trkajem, raperjem in umetnikom, razpravljal o tem, kako lahko svetovni dan čebel pripomore k reševanju problemov v čebelarstvu. Udeleženci so se strinjali, da je razglasitev praznika čebel šele začetek.

 

»Ko ti je za nekaj mar, se temu lahko postaviš v bran. Mlade je treba povezati z naravo, hkrati pa narediti načrt, kako bodo ogromna podjetja odgovarjala za škodo, ki je zaradi njihovega delovanja nastala v okolju. Preden se celoten politični aparat obrne in sprejme potrebne ukrepe, bo morda lahko za čebele že prepozno. Potrebujemo hitrejše zasuke, kako lahko stopimo v bran življenju,« je o tem, kako ljudi bolj ozavestimo o pomembnosti čebel, povedal Rok Terkaj in dodal še, da živimo v svetu, v katerem večina stvari temelji na ekonomiji, slednja pa na teoriji neskončne gospodarske rasti. »A neskončna gospodarska rast na končnem planetu, kot je naš, ne more obstajati. Vsi, ki smo del tega sistema, smo nori. Ljudje smo morda včasih del rešitve, ampak smo tudi del problema,« je še dodal Terkaj.

 

»Čebelarji postajajo ekološka vest Evrope,« je razložil Lojze Peterle in nadaljeval, da ima sam čebel vedno manj, rad pa jih ima vedno bolj. »S čebelami je kot z ženskami, moraš biti zraven, jaz sem pa v Bruslju,« je nasmejal več kot 130 udeležencev in nato v resnejšemu tonu nadaljeval, da čebelarji sami ne morejo rešiti čebel. »Potrebujejo podporo vseh vlad in parlamentov. Čebele niso same, okrog njih so tudi drugi insekti. Prepričan sem v domino efekt. Ko izumre ena vrsta, sledi verižna reakcija. Einstein je opozoril, da ko bodo izumrle čebele, bo človek preživel le še štiri leta, jaz pa mislim, da bi se to znalo zgoditi še kakšno leto prej,« je razložil Peterle. Z njim se strinja tudi predsednik čebelarske zveze Boštjan Noč, ki pravi, da zgolj finančna injekcija ne bo rešila težav v čebelarstvu: »Treba je vlagati v okoljske spremembe. Težave lahko reši le zavedanje vseh ljudi, ki živimo v tem okolju.«

 

Težavam v čebelarstvu, predvsem varozi, bolezni, ki velja za glavno sovražnico čebel, so se posvetili tudi vrhunski predavatelji. Nemški strokovnjak dr. Klemens Krieger, vodja razvojnega oddelka za zdravje čebel pri podjetju Bayer, je najprej izpostavil, da je zelo aktualno vprašanje, kaj čebelam škodi bolj, pesticidi, ali čebelje bolezni. »Čebela je žival, ki proizvaja hrano, ki jo uživamo vsak dan. Zato je še toliko bolj pomembno, da so zdravila, s katerimi zdravimo čebelje bolezni, učinkovita, a varna,« je razložil. Ob tem je predstavil povsem novo zdravilo za kontroliranje varoze v daljšem časovnem obdobju, ki je varno in učinkovito, saj je bila stopnja zmanjšanja številčnosti varoze pri uporabi zdravila 98,2 odstotna.

 

Izr. prof. dr. Ivan Toplak iz Veterinarske fakultete v Ljubljani je poudaril, da čebelarji okužbe čebel z virusi največkrat zaznajo šele, ko najdejo klinično prizadete ali mrtve čebele, in dodal, da uspešno in pravočasno zatiranje varoze lahko bistveno zmanjša posledice virusnih okužb v čebelji družini.

 

»Najboljši način za nadzorovanje napadov varoze je še vedno racionalna uporaba akaricidov, a njihova intenzivna uporaba je žal povzročila številna poročila o odpornosti,« je slovenskim čebelarjem pojasnil dr. Joel Gonzalez Cabrera, španski profesor iz Univerze v Valenciji, ki pravi, da rešitev za to vidi v testnih postopkih osredotočenih na specifiko mehanizmov odpornosti, ki so jih razvijali zadnjih pet let. »Pomembno je, da razumemo proces razvoja odpornosti, da se lahko z njim spopademo,« je še povedal dr. Cabrera.

 

Z razvojem novih, bolj učinkovitih sistemov upravljanja v čebelarstvu se ukvarja tudi dr. Maja Smodiš Škerl iz Kmetijskega inštituta Slovenije. »Prilagoditi želimo tehnike za zgodnjo diagnostiko čebeljih bolezni in vzpostaviti nove metode za nadzor čebeljih bolezni, pri katerih bi se izognili vnosu sintetičnih zdravil ter obenem zagotavljali varnost in kakovost čebeljih pridelkov,« je razložila Smodiš Škerlova, ki na omenjenih tehnikah deluje v okviru mednarodnega projekta BPRACTICES.

 

Pislakovo priznanje Strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev pa so podelili mag. Dejanu Židanu, ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki mu ga bodo predali sredi meseca na osebnem srečanju, ter predsedniku Čebelarske zveze Slovenije Boštjanu Noču za njuno pobudo in prizadevanje pri uvedbi svetovnega dneva čebel.

 

Za zabavo pa je poskrbel Rok Terkaj, ki je odrepal v prostem slogu tudi: »Briga jih za svet, briga jih za med, razen, če hočejo kaj od tega imet. Kot pošasti, ki ne pustijo svetu, prihodnosti in življenju spet zrasti.«

 

 

Strokovno združenje profesionalnih čebelarjev vključuje več kot 50 članov, ki imajo skupaj 15 tisoč panjev, v njihovi oskrbi pa je skoraj 15 odstotkov slovenskih čebel. Povprečno število panjev na člana v združenju je 298. Člani so profesionalci, ki od čebelarstva živijo in imajo svoje zaposlene.

 

Pislakov dan je dobil ime po Janku Pislaku, slovenskemu čebelarju, ki je oral ledino slovenskega profesionalnega čebelarjenja že v 70. letih prejšnjega stoletja. Bil je največji slovenski čebelar, inovator in predavatelj, ki je imel v svoji oskrbi 2500 panjev, kar znese približno 100 milijonov čebel.

 

Letos bomo 20. maja prvič obeležili prvi svetovni dan čebel, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) na slovensko pobudo potrdila lani decembra.

 

Fotografije: Tina Ramujkić in Ana Seražin

Utrinki s prvega Pislakovega dneva