ČEBELARSKO SREČANJE NA TEMO: ALI JE ČEBEL PREVEČ?

8. februar 2020, Ljubljana

Strokovno združenje profesionalnih čebelarjev je v prostorih ljubljanske veterinarske fakultete pripravilo 3. Pislakov dan. Preko 100 udeležencev, ki se ukvarjajo s čebelarstvom ter z boleznimi in drugimi težavami, povezanimi s čebelami, se je posvetilo razpravi o težavah prenaseljenosti s čebelami ter kateri so najuspešnejši načini nadzora nekaterih čebeljih bolezni in kaj lahko čebelarji naredijo, da jih zaščitijo. Vrhunski strokovnjaki in predavatelji so bili iz Slovenije, Italije in Španije. Čebelar iz Nizozemske pa je predstavil poslovno priložnost uporabe čebel za opraševanje rastlin v rastlinjakih. V luči iskanja rešitev za čebelarjenje smo se odločili, da bomo danes govorili predvsem o tem, kateri so najuspešnejši načini nadzora nekaterih čebeljih bolezni in kaj lahko čebelarji naredijo, da jih zaščitijo.

Strokovno združenje profesionalnih čebelarjev so pred dobrimi tremi leti ustanovili z namenom ukvarjanja s težavami čebelarjev, kot so čebelje bolezni, klimatske spremembe in z njimi povezana problematika izkoriščanja/pomanjkanja pašnih virov. Opozarjajo pa tudi na prenaseljenost s čebelami in težave, povezane s tem. V Sloveniji je preko 11 400 čebelarjev, ki imajo skupaj 206 000 panjev. Povprečna gostota je 8 čebeljih družin na kvadratni kilometer. Izstopajo pa okolica Bovca, Ljubljane in Lendave, kjer je gostota čebel 35 panjev na kvadratni kilometer.

Več čebeljih družin, manjši donos na družino

Ker je količina virov v naravi omejena, je ob razdelitvi na več čebeljih družin, donos na družino manjši. »Tudi sezone se med seboj razlikujejo. V predstavljeni študiji smo raziskovali idejo, ali se da omejit število čebeljih družin, glede na naravni vir, na neko tako število, ki ji bo zagotavljal donos v vsaki sezoni, ne glede na to kakšna sezona je,« je o svojem predavanju dejal dr. Janez Prešern s Kmetijskega inštituta Slovenije.

Večja gostota, več možnosti za prenos bolezni

Tudi z vidika zdravstvenega varstva čebel, gosta naseljenost čebeljih družin ni priporočljiva. »Ko so čebelje družine tako blizu skupaj, se pospešuje razvoj tistih lastnosti pri povzročiteljih bolezni, ki  povzročajo vedno hujšo obliko bolezni. Za uspešno borbo proti povzročiteljem bolezni, je pomembno izboljšati vitalnost čebeljih družin: Ta je povsod po svetu slaba,« je pojasnila Lucija Žvokelj dr. vet. med., z Nacionalnega veterinarskega inštituta. Med boleznimi čebel sta v Sloveniji in po svetu še vedno najpogostejši varoza in huda gniloba čebelje zalege, po pogostosti sledi nosemavost. Varoza se zdravi preventivno, druge oblike bolezni se ne zdravijo. »Ko je podana diagnoza, pomeni, da tej čebelji družini ni več moč pomagati. Veterinarje nas pri ohranjanju zdravstvenega varstva čebel, še posebej zanima, kdaj pride do tistega neravnovesja, ko povzročitelj bolezni premaga vitalno sposobnost čebelje družine,« še dodaja Žvokeljeva.

O ukrepih za obvladovanje parazita noseme cerane, ki povzroča nosemavost, je govorila strokovnjakinja dr. Aranzazu Meana iz Evropske akademije za veterinarsko parazitologijo v Španiji. Ta bolezen v Sloveniji že obstaja in čebelarjem povzroča izgube čebeljih družin.

Nov škodljivec pa slovenskim čebelam preti iz Italije. Malega panjskega hrošča so v Italiji odkrili leta 2014, kamor je predvidoma prišel iz Afrike. »Največjo grožnjo panju predstavljajo ličinke malega panjskega hrošča, ki se hranijo z medom in cvetnim prahom, pri čemer rijejo po satju in ga tako uničujejo. Poleg tega s svojimi izločki povzročajo kvarjenje medu. V napadenem panju se lahko zelo hitro v velikem številu razmnoži in če čebelar ne ukrepa dovolj hitro, čebelja družina propade ali pa zapusti panj,« je pojasnil Giovanni Formato, dr. vet. med iz Rima.

Čebelarjenje v rastlinjakih na Nizozemskem

24 letni nizozemski čebelar Mario Coremans je predstavil inovativne rešitve za opraševanje kmetijskih rastlin v rastlinjakih s čebelami. Njegovo čebelarsko podjetje s 500 panji, večinoma opravlja opraševanje jagodičevja v rastlinjakih, ki pokrivajo več kvadratnih kilometrov površin. Medu in drugih medenih produktov ne prideluje. »V večini rastlinjakov oprašujejo čmrlji, a pogosto rastline nasilno oprašijo in posledica so plodovi nepravilne oblike. Čebele se pri opraševanju prilagajajo rastlini in posledično so plodovi lepši. Najboljša je kombinacija čmrljev in čebel. Število panjev na hektar površine je odvisen od posamezne rastline. Pri borovnicah je 9 panjev na hektar rastlinjaka,« je razložil Mario Coremans.

Strokovno združenje profesionalnih čebelarjev

Strokovno združenje profesionalnih čebelarjev vključuje preko 50 članov, ki imajo skupaj več kot 18 tisoč čebeljih družin, v njihovi oskrbi je kar 10 odstotkov slovenskih čebel. Član v združenju ima povprečno 320 čebeljih družin. Letno izobraževalno srečanje so poimenovali po slovenskem čebelarju Janku Pislaku. »Bil je naš vzornik pri razvoju te panoge. Oral je ledino slovenskega profesionalnega čebelarjenja že pred petimi desetletji. Danes velja za največjega slovenskega čebelarja, inovatorja in predavatelja tistega časa. Vse življenje je živel za čebele in z njimi. Njegovo delo danes nadaljujeta njegova hči Adela in zet Robert v Čebelarstvu Pislak Bali. Zaradi Pislakove bogate zapuščine in da se poklonimo velikemu vzorniku, smo konferenco imenovali po njem,« je pojasnil Boris Seražin, predsednik Strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev.

Zbrane je nagovoril tudi prof. dr. Gregor Majdič, prodekan Veterinarske fakultete, srečanja pa se je med drugimi udeležila predstojnica Slovenske čebelarske akademije Damjana Grobelšek.

Tretji Pislakov dan