NJEGOVO ŽIVLJENJE IN DELO – KRATEK ORIS

 

  1. SPLOŠNI PODATKI

ANTON JANŠA

(1734 – 1773) starost 39 let

po poklicu – slikar in čebelar

–  Rojstvo spomladi leta 1734
v vasi Beznica, na Gorenjskem, sedaj Občina Žirovnica, Republika Slovenija

–  Krst v katoliški župni cerkvi v Radovljici, rimokatoliška veroizpoved, dne 20. maja 1734 (četrtek):
pri krstu prisotna oba starša, krščen kot Antonius Janscha,
zakonski sin kajžarja Matije in Lucije rojene Debelak

– Smrt dne 13.09.1773, ob pol štirih popoldne, na Dunaju. Pokopan je na Dunaju. Oporoke ni naredil.

– Zakonski stan: bil je samski, ni bil poročen, ni imel otrok.

Na Kranjskem je živel od svojega rojstva do jeseni 1766, od takrat dalje pa je živel vseskozi do svoje smrti na Dunaju ter se v tem času ni več vrnil na Kranjsko.

Vulgo/Po domače so mu rekli: »Kuharjev Tonej«

– starša:
mati Lucija Debelak iz Dvorske vasi
njeni starši so bili gruntarji, to je premožnejši sloj kmetov in prevoznikov – vozarji
oče Matija Janša, po domače Kuharjev iz Hraš pri Lešah
kmečki sin in tkalec (sezonski delavec), kajžar, čebelar

Ljudski rek: kajža je rajža. Vsako jesen je oče Matija Janša odhajal na delo na Koroško in se vračal spomladi naslednjega leta – ob trejacih (konec aprila ali v začetku maja).

Oče Matija Janša je bil dolžan opravljati tlako na radovljiški graščini, kar pomeni, da ni bil svoboden ter je njegova žena Lucija to občutila kot svojevrstno ponižanje, saj so njeni starši bili že svobodni, ker so se lahko s svojim premoženjem že odkupili in bili prosti tlake (torej v tem smislu svobodni). Ljudski rek: muha ne da kruha. V okviru tlake je bil vrtnar in je tako lahko tudi upravljal s grajskimi čebelami.

 

Razlika v letih: v času poroke –  ženin Matija Janša iz vasi Hraše je bil star 46 let in nevesta Lucija Debelak iz Dvorske vasi je bila stara 22 let. Kljub veliki starostni razliki sta se v zakonu dobro razumela. Poročila sta se bila dne 28. februarja 1729.

Na zimo leta 1731 se Matija Janša in Lucija Janša, rojena Debelak vselita v njuno na novo zgrajeno hišo na Breznici, po domače se je njuni domačiji reklo »Pri Kuharju«.

Leta 1732 oče Matija Janša naredi na Breznici leseni čebelnjak in v njega naseli prve čebele, ki jih je prinesel iz svojega prejšnjega doma iz Hraš pri Lescah, kjer so imeli dolgo čebelarsko tradicijo. Njegov oče Andrej Janša ( stari oče od Antona Janše ) se je smrtno ponesrečil pri delu s čebelami, ko je ogrebal roj na visoki lipi in je pri tem nerodno padel iz lestev ter tri dni zatem umrl.

 

Devet otrok v družini:
dečki: Anton, Janez, Jakob, Valentin, Lovrenc.
deklice: Neža, Polona, Urška, Mina.

Tretji otrok Anton Janša ( rojen 1734, krščen 20.05.1734)

Dne 29.05.1752 umre oče Matija Janša, v starosti 69 let
Žalosten pogreb: vdova in osem otrok ob grobu (eden od otrok je umrl že prej).

Anton Janša kot najstarejši moški v družini pomaga materi pri vzgoji in varstvu mlajših otrok.

 

Zunanjost: Anton Janša je bil prvi moški potomec in tretji od devetih otrok v družini. Imel je rjave oči, rjave mišje mehke lase ter presledek med zobmi, ker mu je manjkal eden od zgornjih sekalcev. Pri desetih letih si je zlomil roko, ko je padel z odra v svislih, ko je tlačil seno.

 

Osebne značilnosti: Bil je nadarjen in nagnjen k opazovanju svoje okolice. Bil je delaven, skromen, skrbel za brata (nesebičen), odgovoren. Samozavestnost in prepričevalnost v dokazih in trditvah glede čebelarstva.

Anton Janša je bil bister, delaven in tudi je znal igrati na citre.

»Fant ni za pašo ne za polje, bo pa čebele pasel.«

»Kdor hoče na Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj.«
»Neumnost, fant! V cesarskem mestu dobro živiš, čeprav ne seješ in ne žanješ!«

Poduk očeta čebelarja sinu Antoni Janši:
»Drugič ne ogrebaj sam. S čebelami je treba prav ravnati. Razdražil si jih. Drugače bi ti ne storile hudega.« »Vesel bodi, da so te opikale. Vsaj trgalo te ne bo nikoli in udnice tudi ne boš poznal.«

Anton Janša, po domače »Kuharjev Tonej« je doma na Breznici »čebele pasel«, na kamenu »barve ribal« in v svojem »slikarskem ateljeju« – na Kuharjevem skednju – slikal in izrezoval panjem sprednje končnice.

 

Šolanje:
Anton Janša, kot otrok ni hodil v šolo, pač pa se je učil v domačem okolju, kot vsi takratni otroci. Tako je v domačem okolju tudi pridobil čebelarsko znanje, tako praktično, kot teoretično.

Redno se je šolal le na Akademiji likovnih umetnosti na Dunaju v »bakrorezni risarski šoli« kjer je tudi delal in živel. Tu je poslušal predavanja v nemščini, učil se je v risanju ter v branju in pisanju.

Nemški jezik se je verjetno naučil nekaj v domačem okolju, nekaj od očeta, od mojstra Arerja, največ pa gotovo v času šolanja, delovanja in bivanja na Dunaju.

Ne poznamo njegove pisave, ni poznan njegov podpis, ni njegovih pisem, ni rokopisa njegovih dveh knjig.

 

Seznanitev z umetnostjo, slikarstvom – vpliv mojstra Arer- ja
– Obiskovanje radovljiškega mojstra Arerja (podobar- sculptor) in njegove žene Klotilde. Mojster Arer je bil takratni spoštovani nemški meščan z delavnico in hišo v Radovljici, umetnik, slikar, podobar. Vsakega po malo – ljudje so imeli radi mojstra Arerja in njegova dela.
– Anton Janša je velikokrat prihajal k mojstru Arerju, kjer se je seznanil z umetnostjo, slikarstvom, podobarsko obrtjo, z ljudskim izročilom in zahtevami takratnih naročnikov, z umetniškimi nazori in ideali mojstra Arerja, z meščanskim življenjem, z nemškim jezikom in s svetovno kulturo in umetnostjo.
– Daljno sorodstveno razmerje: Stric od Antona Janše ( brat od njegove matere Lucije Janša) je bil poročen z edino hčerko od mojstra Arerja (ali celo z njegovo sestro).
– Mojster Arer v letu 1766 pripravi priporočilno pismo za Antona Janšo in njegovega brata Lovra Janšo, ko gresta v jeseni tega leta na Dunaj v risarsko šolo. Priporočilna pisma in skice slikarskih del, kot odločilni moment za njun sprejem. Mojster Arer je Antona Janšo navdušil za slikarstvo, ga vpeljal v svet umetnosti in ga odločilno nagovoril, da naj gre na Dunaj v risarsko šolo, da se izobrazi in tam razširi svoja umetniška in ustvarjalna obzorja.

 

      2. ŽIVLJENJE IN DELO NA DUNAJU

Slikarstvo (od decembra 1766 do spomladi 1769)
V jeseni 1766 odideta Anton Janša (32 leten) in njegov brat Lovro Janša (17 leten) na Dunaj, kjer se v decembru 1766 vpišeta na Akademijo likovnih umetnosti v »bakrorezno risarsko šolo«. Naslednjo leto se v to šolo vpiše tudi njun brat Valentin Janša (19 leten).

Vsi tri bratje so zelo uspeli na področju slikarstva, izdelovanja bakrorezov, podobarstva.

Anton Janša je bil spreten in zelo dober slikar. To mu je omogočalo dostojno življenje in uveljavljanje na Dunaju.

Anton Janša pridobi podporo in štipendijo za študijsko potovanje po Italiji.

Anton Janša je na Dunaju skrbel za svoja mlajša brata, kot tudi je imel nadzor nad njunim šolanjem.

 

Čebelarstvo (od spomladi 1769 do smrti dne 13.09.1773)

– Nižje avstrijska ekonomska družba. Prvi sestanek dne 03.05.1769.
Postane čebelar. Čebele in panji so bili njegova last.
Čebelariti začne v juniju 1769, v kraju Meidlingu.
V jeseni 1769 organizira prevoz čebel na ajdovo pašo. S tem razloži način in pomen prevažanja čebel.
Na Dunaju začne čebelariti s kranjiči.

Čebelarska šola se vzpostavi leta 1770 v Augartenu. Anton Janša tako postane prvi čebelarski učitelj. To čebelarsko šolo je smel obiskovati brezplačno vsakdo, ki se je zanimal za čebelarstvo, v času od maja do srede septembra, v času med 6 in 7 uro popoldne (teoretični pouk). Anton Janša pa je bil tudi vsak dan na razpolago vsakomur z nasveti in praktičnimi poskusi (praktičen pouk).

– dali so mu vse, da bo zadovoljen in da bo brez prikrivanja in odkritosrčno skrbel za čebelarski pouk.

– podpora cesarice Marije Terezije in dvornega svetnika Raab- a (pristojen za kmetijstvo). Ustno naročilo cesarice omenjenemu svetniku za kmetijstvo, »naj se v vsem svojem poslovanju zavzema za čebelarskega učitelja Janšo, če bi ta potreboval pomoč ali podporo.«

 

      3. DVE ČEBELARSKI KNJIGI

1.) Razprava o rojenju čebel (Abhandlung vom Schwärmen der Bienen),

izdana na Dunaju, leta 1771

2.) Popolni nauk o čebelarstvu s 45 podobami (Vollständige Lehre von der Bienenzucht),

izdana na Dunaju, leta 1775, že po smrti Antona Janše

Vsebina obeh knjig:
– Tiskano navodilo o čebelarstvu po načelih in izkušnjah Antona Janše.
(navodilo – strokovni pravilnik)
– vsebinsko jedrnat jezik, razumljiv, uporabljiv in tudi označen s paragrafi
točna in kratka opredelitev misli,
– juridična (pravna) točnost in klenost izraza, ni suhoparnosti, ni šablonskosti, podobno t.i. pravnemu jeziku
– živa pisateljeva osebnost, izkazano bogato teoretično in praktično čebelarsko znanje

Vsestranskost:
Anton Janša je bil čebelarski učitelj, organizator, čebelarski pisatelj.

Anton Janša je črpal svoje čebelarsko znanje iz nenapisanih modrostnih knjig slovenskega naroda.

Zapisal je izkušnje slovenskega kmetskega kolektiva, ki so se sporočale in izpopolnjevale od roda do rodu. Visoka stopnja čebelarske kulture slovenskega kmeta

 

Njegove praktične zasluge na področju čebelarstva:
– vpeljal je kranjski (slovenski) način čebelarjenja na med
– čebelarjenje v tipiziranih lesenih panjih (kranjičih)
– hitrejše upravljanje panjev, omogoča povečanje njihovega števila
– opazovanje čebel, pridobitev čebelarskega znanja
– lažje prenašanje panjev iz kraja v kraj (prevozniško čebelarstvo)
– poseben voz za prevažanje panjev na pašo

 

Posledice: pridelek medu in voska se je zvečal in s tem se je zvečal dohodek čebelarjev. S tem se je posledično povečalo zanimanje za čebelarstvo.

– popisal je slovenski način čebelarjenja tistega časa, čebelarske proizvode in tudi kranjsko čebelo.

– leta 1792 – prva čebelarska knjiga v slovenskem jeziku.

Janez Goličnik – prevod druge knjige Antona Janše v slovenski jezik.

 

Čebelarsko znanje:
– Anton Janša se je naučil čebelariti doma, največ seveda od svojega očeta Matije Janše, kjer je obstajala dolgoletna čebelarska tradicija. Povzel in nadaljeval je družinsko tradicijo.
– Anton Janša obišče Petra Pavla Glavarja v Komendi in se seznani z njegovim načinom čebelarjenja ter s prevažanjem čebel na ajdovo pašo.

– Ocena stanja: takratno slovensko čebelarstvo – čeprav se je pod težo takratnih razmer le počasi razvijalo, je bilo v teoriji in praksi mnogo više, kot pa po drugih deželah Avstrijskega cesarstva.
– razvita je bila trgovina z medom in voskom, samo čebelarstvo pa je bilo najbolj razvito na Koroškem in Kranjskem

 

      4.  IDEJA ZA UREDITEV IN POSPEŠITEV ČEBELARSTVA

Anton Janša predloži cesarici Mariji Tereziji konkreten načrt za razvoj čebelarstva.
– Načrt čebelarske družbe, ki bi se lahko osnovala v avstrijskih deželah
– Ureditev čebelarske družbe
– Dolžnosti članov čebelarske družbe po razredih: častnega razreda, fizikalnega razreda, delavnega razreda.

Ideja: Enotna organizacija vseh avstrijskih čebelarjev, enoten način čebelarjenja, poenostaviti čebelarski pouk. Drug drugega spodbujati, drug drugemu svetovati in da bi se spodbujali med seboj. Bogatejši naj pomaga siromašnejšemu.

 

Posledice:
– ustanovi se več čebelarskih šol

Instrukcija (navodilo) za čebelarske mojstre, ki so od države nastavljeni in morajo pri čebelnjakih javno poučevati »na preizkušenih temeljnih naukih Antona Janše, prvega čebelarskega učitelja na Dunaju«.

Čebelarski patent: 08.04.1775
Po vsebini za takratne čase najmodernejši čebelarski zakon. Smiselno povzema ideje in zamisli Antona Janše.

 

      5. PRILOGA

Sestavni del tega predavanja sta priložena članka, in sicer:

– Vajda Milan, Čebelar Anton Janša in današnji čas, članek Tednik Demokracija, 2/XXI, 14.01.2016
– Vajda Milan, Anton Janša – u pravo vrijeme na pravom mjestu (1734.- 1773.), Hrvatska pčela, oktober 2016

 

      6. VIRI IN LITERATURA

– Janša Anton, Razprava o rojenju čebel, letnik 1771, slovenski prevod letnik 1906, prevajalec in avtor uvodne besede Avgust Bukovic
– Janša Anton, Popolni nauk o čebelarstvu, letnik 1775, slovenski prevod letnik 1906, prevajalec Frančišek Rojina
– Mihelič Stane, Anton Janša slovenski čebelar, letnik 1934
– Slovenski čebelar, št. 5- 6, letnik 1934
– Gregori Janez, Kratek pregled čebelarske zgodovine do 21. stoletja
– Navratil Ivan, Anton Janša slavni kranjski čebelar, Spomenik o šestoletnici Habsburške vlade na Slovenskem (1283 – 1883), Slovenska Matica, 1883
– Navratil Ivan, rokopis in pismo z dne 11.01.1886, Antona Janše kratek životopis
– Malenšek Mimi, Zlati roj, roma n o Antonu Janši, letnik 1988
– Vajda Milan, Čebelar Anton Janša in današnji čas, članek Tednik Demokracija, 2/XXI, 14.01.2016
– Vajda Milan, Anton Janša – u pravo vrijeme na pravom mjestu (1734.- 1773.), Hrvatska pčela, oktober 2016

 

Ljubljana, 08.01.2017                                                                       mag. Milan Vajda